Kdo smo

dr. Maja Kolar

Strokovna sodelavka Inštituta Ekosemena in RAGOR pri vzpostavljanju ekološke hranilnice semen in strokovnem vodenju kmetov pri pridelavi semen. Doktorski študij je zaključila na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodeluje pri različnih projektih doma in v tujini na področju ekološkega in biodinamičnega izobraževanja in svetovanja. Je habilitirana predavateljica za področje Ekološke pridelave hrane na Biotehniškem centru Naklo. Pri Združenju Demeter Slovenija je članica upravnega odbora, pristojna za področje izobraževanja in standardov pridelave in predelave ter označevanje hrane, pridelane po metodi biodinamike. Organizira in vodi strokovne module za biodinamične svetovalce, mentorje, kontrolorje in certifikatorje. Organizira in vodi seminarje ter predavanja s področja biodinamike. Je tudi certifikatorka za Demeter kmetije. Pomaga pri strokovnem vodenju Demeter certificiranih šolskih učnih vrtov v Radovljici in Kranjski Gori ter organizaciji pouka za učence osnovnih šol v učilnici na prostem. Sodeluje pri Sekciji za biodinamično kmetijstvo Goetheanum, Švica in Demeter International pri vzpostavitvi strokovne skupine za biodinamično pridelavo in predelavo oljk. Od junija 2019 je članica upravnega odbora Demeter International.

doc. dr. Darja Kocjan Ačko

Doktorica agronomskih znanosti in docentka za področje Poljedelstvo in pašništvo opravlja delo visokošolskega učitelja pri predmetih Splošno poljedelstvo, Pridelovanje poljščin, Ekološko kmetijstvo in Trajnostno kmetijstvo. Predavanja izvaja na univerzitetnih magistrskih in visokošolskih strokovnih študijskih programih Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, na oddelkih za agronomijo in zootehniko. Čeprav devetdeseta leta prejšnjega stoletja pri nas še niso bila naklonjena sonaravnemu pridelovanju hrane, se je v doktoratu lotila biotskega načina varstva s preučevanjem mešanih posevkov dveh oziroma več sort pšenice. Z znanstvenimi, strokovnimi in poljudno strokovnimi prispevki v revijah in časopisih, po radiu in televiziji ozavešča in opozarja na biološko uravnavnotežen kolobar več poljščin in vrtnin, spodbuja ponovno zanimanje za setev prezrtih in pozabljenih poljščin, njihovo trajnostno pridelavo in predelavo ter uporabo za prehranske in neprehranske izdelke. V zadnjih letih se je v okviru ciljnih raziskovalnih projektov še posebej posvetila pomenu metuljnic pri bogatenju tal z dušikom in uvajanju beljakovinskih zrnatih stročnic v kolobar, preučevanju pridelave soje in konoplje, uporabi zeolita, promociji  ohranjanja in pridelave avtohtonih in domačih sort kmetijskih rastlin. Skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije poudarja pomen medovitih rastlin in koristi, ki jih lahko imata od njihove pridelave kmet in čebelar. Sočasno z razvojem strokovnih in znanstvenih temeljev ekološkega kmetijstva se sproti seznanja s predpisi s področja ekološkega kmetijstva, pozna sheme višje kakovosti pri pridelavi in predelavi ter pomen kontrole za sledljivost od njive do krožnika. Kakovost živilskih izdelkov (»nič dodano, nič odvzeto«) je funkcionalno povezana z ekološko pridelavo in predelavo.

Ekosemena, Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj

Ekosemena inštitut je bil ustanovljen z namenom, da bi prispeval k razvoju zdravega življenjskega okolja in uravnoteženi, z naravo usklajeni družbeni rasti ter k višji ozaveščenosti posameznikov na področju trajnostnega razvoja, s poudarkom na varovanju in zaščiti okolja ter ekološki pridelavi hrane. Vrednote, za katere si inštitut prizadeva, temeljijo na etičnem odnosu do okolja, solidarnosti posameznikov, povezovanju organizacij in na znanju.