Po dolgotrajni in skrbni pripravi smo v partnerstvu Inštitut Ekosemena, lokalne skupnosti in države pričeli z izvajanjem projekta »Semenjalnica«, katerega osnovni cilj je vzpostaviti lokalno pridelavo ekoloških semen. Hkrati je to prvi v nizu podobnih projektov, ki jih načrtujemo, da bi dosegli širši, strateški cilj, to je prispevati k zagotovitvi prehranske varnosti prebivalcem Slovenije.
Lastna semena so vir varne prehrane
Prehransko varnost obravnavamo z dveh vidikov: razpoložljivosti in kakovosti hrane. Stopnja samooskrbe v Slovenijije je nizka: pridelamo le 63 odstotkov žitaric, 50 odstotkov krompirja, 38 odstotkov zelenjave in le 15 odstotkov sadja (SURS, podatki za 2017). To pomeni, da bi trpeli hudo pomajkanje, če bi se uvoz hrane bistveno zmanjšal ali pa bi bil celo onemogočen in bi postali odvisni le od lastne pridelave. Še bolj alarmantno pa je dejstvo, da pridelamo le približno 10 odstotkov semen, kar pomeni, da ne bi zmogli pridelati niti že do sedaj skromnega deleža za lastno prehrano.
K izpolnitvi drugega pogoja varne prehrane, kakovosti, pa lahko prispevamo predvsem s pridelavo lastnih semen za ekološko pridelavo. Izhajamo iz dejstva, da se rastline prilagodijo lokalnim razmeram šele v nekaj generacijah, kar pomeni, da moramo uporabljati semena, pridelana tam, kjer jih bomo posejali.
Cilju, tj. lastni pridelavi ekoloških semen, se bomo približali v dveh korakih. Prvi, za katerega so v celoti zagotovljena sredstva v sklopu projekta Semenjalnica, je namenjen pridobivanju praktičnih izkušenj v pridelavi, hranjenju in distribuciji ekoloških semen. Ekološka pridelava je namreč zahtevnejša od konvencionalne, zato je zanjo potrebnih več izkušenj in tudi nadzora.
Pridelava kakovostnega semena
V prvem letu bomo desetim kooperantom – pridelovalcem, vključenim v projekt – priskrbeli vrhunska ekološka semena, ustrezno svetovanje in strokovni nadzor nad pridelavo. Poskrbeli bomo tudi za hrambo pridelanih semen, ki jih bomo odkupili od kooperantov; ta bo zahtevnejša, saj za zaščito ekoloških semen lahko uporabljamo le naravne pripravke. Izmed pridelanih semen bomo izbrali najboljša in jih naslednje leto razdelili istim kooperantom, ki bodo tako posejali že lokalno pridelana semena, ter ponovili postopek svetovanja, nadzora in skladiščenja. V drugem letu bomo tudi vzpostavili mrežo odjemalcev, predvsem gostincev, ki ponujajo hrano, pripravljeno iz lokalnih ekoloških pridelkov.
Z drugim letom se bo projekt »Semenjalnica« zaključil, pravo delo pa se bo šele začelo, saj je projekt »tek na dolge proge«. Ne le, da bomo s pridelavo ekoloških semen nadaljevali, temveč jo bomo tudi širili, tako po obsegu kot po vrstah kultur. Z zavezo zaposlitve, ki smo jo sprejeli v projektu, je že zagotovljena tudi strokovna podpora za nadaljnjih pet let po zaključku projekta. Materialno podporo pa si bomo zagotovili s prijavo na evropske razpise, ki jih zanesljivo pričakujemo spričo dejstva, da se je v Evropski skupnosti ekološka pridelava v zadnjih desetih letih več kot podvojila in da še vedno raste.
Povečanje pridelave lastnih ekoloških semen
V drugi fazi bomo torej postopno širili obseg dela Semenjalnice in nabor kooperantov, ter zgradili mrežo odjemalcev do te mere, da bo Semenjalnica sposobna preživetja tudi brez podpore lokalne skupnosti, kar je naš dolgoročni cilj. S tem bo dosežena končna, tretja faza, v kateri bo Semenjalnica prešla v poslovni subjekt, ne le sposoben samostojnega preživetja, temveč tudi ustvarjanja presežka prihodkov nad odhodki. Zato bo treba bistveno povečati obseg pridelave in prodaje semen, kar pomeni tudi širitev preko meja Zgornje Gorenjske.
O tem, da je to realen cilj, govori obstoj kar nekaj ekoloških semenarn v Evropi, ki so nam tudi vzor. Kakšna pa bo pravna oblika tega poslovnega subjekta, pa je odvisno od bodočih interesov partnerjev in ostalih deležnikov v projektu Semenjalnica.
Stevo Ščavničar, nekdanji direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske
