Naše nakupovalne navade določajo, kakšen bo svet, saj z nakupom izdelka podpiramo pogoje, v katerih je določena hrana pridelana. Okolju in podnebju prijazna pridelava vodi do hrane, ki je dobrega okusa. Lahko rečemo, da so okus, zdravje in varstvo okolja povezani.
Prehranjevanje je doživetje, ki nagovarja vse čute, ki jih doživimo, ko v ponvi nekaj zacvrči, ko vonjamo začimbe in zelišča, ko vidimo, kako je jed ljubeče razporejena na krožniku. Posamezniki, ki se zadovoljijo s hitro pripravljenimi obroki ali hitijo čez cesto s plastično skodelico kave, niso pozorni nase – in zagotovo tudi ne opazijo svoje okolice. Za hrano si moramo vzeti čas, ker smo tega vredni. S tem se ustvari odnos do hrane in njene zgodovine, s katero smo povezani vse do naše presnove.
Ali se kdaj vprašamo, od kod prihaja banana, ki jo jemo? Je bila pridelana na ekološki način ali z uporabo snovi, ki delavcem na plantažah povzročajo težave s kožo in dihanjem? Ali si lahko privoščijo obisk pri zdravniku ali svoj kos zemlje, da bi si lahko pridelali svojo hrano in se z njo preživljali?
Okus živila je odvisen od različnih dejavnikov, kot so kakovost semena, način pridelave, obdobje zorenja in način predelave. Ena od metod, ki združuje varstvo okolja in okus, je biodinamično kmetijstvo. To se kaže v tem, da so ga na primer sprejeli vinogradniki. Z rednim kompostiranjem se poveča rodovitnost tal, vina pa razkrivajo značaj okolja in načina, na katerega so bila pridelana – terroir. Obstajajo tudi podatki, da biodinamična tla vežejo večjo količino ogljikovega dioksida kot monokulture v konvencionalnem kmetijstvu in tako občutno prispevajo k varovanju podnebja.
Zavedajmo se, da so naša dejanja naša prihodnost.
