V projektu Semenjalnica smo vzpostavili lokalno pridelavo ekoloških semen. Na ta način želimo ohranjati stare sorte semen.
Pridelovalci – ekološke kmetije in kmetije, ki so poleg ekološkega certifikata pridobile tudi Demeter certifikat – so deležni ustreznega svetovanja na področju pridelave semen in strokovnega nadzora nad samo pridelavo. Hkrati skrbimo tudi za hrambo pridelanih semen, ki jih odkupimo od kooperantov. Izmed pridelanih semen izberemo najboljša in jih naslednje leto razdelimo istim kooperantom ter ponovimo postopek svetovanja, nadzora in skladiščenja. Pri tem so cilji: pridobivanje praktičnih izkušenj pri pridelavi, hranjenju in distribuciji ekoloških semen ter dvig deleža samooskrbe z ekološkim semenskim materialom kulturnih rastlin.
Konec leta 2018 smo začeli z izvajanjem projekta Semenjalnica, za katerega smo skupaj s partnerji (RAGOR, Občina Bled, Občina Bohinj, Občina Gorje, Občina Jesenice, Občina Kranjska Gora, Občina Radovljica in Občina Žirovnica) pridobili 85-odstotno sofinanciranje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Glavna donatorica projekta je družba Moro & Kunst.
NAČIN DELOVANJA
Vsako jesen semena najvišje kakovosti, ki jih pridelajo naši kooperanti, odkupimo in shranimo v Semenjalnici – hranilnici ekoloških semen. Kakovost semen v laboratoriju oceni dr. Marija Gregori. Semena so opremljena z vso potrebno dokumentacijo. Pakirana so v posebne tulce, ki jih podarimo partnerjem v projektu (RAGOR, Občina Bled, Občina Bohinj, Občina Gorje, Občina Jesenice, Občina Kranjska Gora, Občina Radovljica, Občina Žirovnica in Ekosemena Inštitut), ti pa jih razdelijo med občane. Del semen se ohrani v hranilnici za naslednje leto, kooperantom pa razdelimo za ponovno setev.
Celoten proces semenarjenja je pod strokovnim nadzorom dr. Maje Kolar in dr. Marije Gregori ter Inštitutom za kontrolo in certifikacijo IKC UM.
DOLGOROČNA STRATEGIJA
Po končanem obdobju financiranja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bo Semenjalnica – hranilnica ekoloških semen delovala v sodelovanju s slovenskim gospodarstvom. Podjetja in banke bodo s svojimi donacijami ne samo podprla delo hranilnice in ohranitev semen, pač pa bodo prejela ekološka semena, ki jih bodo razdelila med poslovne partnerje in zaposlene, ki si hrano pridelujejo sami.
STROKOVNI ODBOR
dr. Maja Kolar, dr. Marija Gregori in doc. dr. Darja Kocjan Ačko
FINANCIRANJE PROJEKTA
| Sklad: | EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja |
| Trajanje operacije | oktober 2018 – december 2020 |
| Partnerji | RAGOR, Občina Bled, Občina Bohinj, Občina Gorje, Občina Jesenice, Občina Kranjska Gora, Občina Radovljica, Občina Žirovnica, EKOSEMENA, Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj |
| Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV): | 118.371,22 €, od tega vrednost sofinanciranja EKSRP 99.958,30 € (85 %) |
| Opis operacije: | Operacija se posebej osredotoča na dvig podjetniške aktivnosti in zagotavljanje ustrezne infrastrukture, s pozitivnimi spodbudami za višanje kakovosti življenja na podeželju in krepitvijo pestrosti podeželskega gospodarstva s pomočjo izvajanja ukrepov podpore raznolikemu podjetništvu na podeželju. S spodbujanjem ekološkega in biodinamičnega kmetijstva, vključevanjem ponudnikov v verige vrednosti ter promocijo ekološko pridelane hrane bo operacija prispevala k dvigu dodane vrednosti in razvoju novih izdelkov/storitev ter s tem k ohranjanju in razvoju podeželja. V sklopu operacije bo ustvarjeno tudi novo delovno mesto, ki bo po zaključku operacije preko strokovnega dela v okviru Semenjalnice vezano predvsem na področje ohranjanja biodiverzite in strokovne ter trženjske podpore pridelovalcem. |
| Cilji operacije: |
|
| Aktivnosti operacije: |
|
| Rezultati operacije: |
|
ZAVZEMAMO SE ZA
OHRANITEV ZDRAVEGA OKOLJA
BIOTSKO PESTROST
TRAJNOSTNI RAZVOJ
VRSTA
Osnovna sistematska enota, ki jo obravnava biologija, je vrsta. Vrsto sestavlja skupina organizmov, ki so si anatomsko, fiziološko in genetsko zelo podobni. V naravi se različne vrste med seboj načeloma ne križajo, oziroma so križanci praviloma sterilni. Strokovno latinsko ime vrste je sestavljeno iz dveh delov: prvi del predstavlja rod, drugi pa je vrstni pridevek. Primer: strokovno ime za ajdo, ki ga razumeta botanik in agronom kjerkoli po svetu, je Fagopyrum esculentum. Domovina vrste: JZ Kitajska. To pomeni, da izvorna divja vrsta ajde tam uspeva brez sodelovanja človeka. Drugam po svetu jo je zanesel človek. V Sloveniji jo gojijo vsaj od 15. stoletja.
SORTA
Osnovna sistematska enota, ki zanima agronoma, vrtnarja, sadjarja, pa je sorta ali kultivar.
Ime sorte pišemo z veliko začetnico in se za vrstnim imenom nahaja v polovičnih navednicah, npr: ajda črna gorenjska se strokovno zapiše: Fagopyrum esculentum ‘Črna Gorenjska’ .
Ime sorte je lahko postavljeno v kateremkoli jeziku in se praviloma ne prevaja. Principe poimenovanja ureja kodeks poimenovanja kulturnih rastlin (International Code of Nomenclature for Cultivated Plants) v agronomiji, hortikulturi in gozdarstvu.
Iz divje rastočih rastlin je sorte vzgojil človek s selekcijo, križanjem, cepljenjem in drugimi postopki. Čistost in stabilnost določene sorte vzdržujemo z vegetativnim razmnoževanjem, to je s potaknjenci, gomolji, čebulicami ali kar z delitvijo matične rastline na manjše dele. Vse omenjene oblike razmnoževanja predstavljajo nespolno razmnoževanje, kar pomeni, da v to obliko razmnoževanja – za razliko od spolnega – ni vključeno mešanje genetskega materiala, zato so potomci takega razmnoževanja – pod pogojem, da ne pride do mutacije – popolnoma enaki matični rastlini.
Tujeprašnice
Različne sorte iste vrste se med seboj običajno uspešno oprašujejo in proizvajajo semena, iz katerih naslednjo sezono kali rastlina z lastnostmi obeh starševskih sort. Pri semenarjenju je zato nujno gojiti različne sorte iste vrste izolirano, če želimo pridelati seme, iz katerega zagotovo vemo, da bodo po naslednji setvi skalile sortno čiste rastline. Izoliraranost je lahko prostorska, časovna ali mehanska.
Pri amaterski izmenjavi semen med vrtičkarji obstaja možnost, da ne dobimo ali posredujemo naprej semena sorte, za katero mislimo, da jo! Če smo namreč v svojem vrtu gojili več sort korenja, radiča, zelja, buč ali pa je drugačne sorte imel sosed, je, v kolikor cvetov nismo izolirali, lahko prišlo do navzkrižne oprašitve med različnimi sortami iste vrste. Seme je rezultat spolnega razmnoževanja, pri katerem pride do kombiniranja genov rastlin, ki so se medsebojno oprašile, zato v naslednji generaciji zrastejo heterogeni potomci.
Samoprašnice
Pri samoprašnicah je možnost medsebojnega križanja minimalna, zato lahko na istem vrtu hkrati pridelamo čista semena večih sort. Primeri samoprašnic: paradižnik, leča, soja, lan, večina fižolov.