Biološko dinamično kmetovanje razume medsebojne soodvisnosti v ekosistemu in sodeluje z vsemi deležniki narave. Biotska pestrost je bistvena za biodinamične kmete po vsem svetu, zato ustvarjajo habitate za vsa živa bitja na svojih kmetijah – od najmanjše žuželke do največje živali in vsega življenja vmes. Biološko dinamično kmetovanje obnavlja rodovitnost, sekvestrira ogljik (zajemanje in shranjevanje atmosferskega ogljikovega dioksida) in regenerira zemljo, žuželke, rastline in živali.
Varstvo biotske pestrosti
Biotska pestrost je ključnega pomena ne le za kmetijsko proizvodnjo, ampak tudi za naravo in človeštvo. Vendar pa smo v zadnjih desetletjih priča padcu biotske pestrosti, ki ogroža stabilnost in regenerativno sposobnost naših ekosistemov. To pomeni, da je naše okolje manj odporno na podnebne spremembe, degradacijo tal in dezertifikacijo.
Kmetijstvo je eden glavnih vzrokov za izgubo biotske pestrosti. Uporaba kemičnih pesticidov in sintetičnih dušikovih gnojil, komasacija, drenaža in uporaba težkih strojev so se izkazali kot glavni dejavniki propadanja biotske pestrosti in so privedli do izginotja nekaterih vrst iz naših pokrajin in do številnih drugih ogroženih vrst.
Zato je ključnega pomena, da ukrepamo zdaj, preden dosežemo točko brez vrnitve. Združenje Demeter International zagovarja drastične spremembe v naših trenutnih sistemih proizvodnje hrane, da bi preprečili nadaljnjo izgubo habitatov in raznolikosti. Stabilne in raznolike kmetijske ekosisteme, ki krepijo biotsko pestrost, je treba spodbujati s političnimi ukrepi preden bo prepozno.
Povečanje biotske pestrosti
Združenje Demeter je bilo vedno zavezano biotski pestrosti. Standardi Demeter celo določajo, da mora biti najmanj 10 odstotkov kmetijskih zemljišč namenjenih območjem biotske pestrosti.
Biodinamični kmetje ne uporabljajo kemične herbicide in sintetične kemične pesticide za reševanje sistemskih problemov, namesto tega izkoriščajo prednosti biotske pestrosti, poskušajo razumeti vloge različnih vrst v okolju ter iščejo ravnovesje in povezovanje med divjimi in gojenimi vrstami. Prav zaradi tega je na njihovih zemljiščih v povprečju tretjino več divjih vrst in dvakrat več osebkov kot na konvencionalno obdelovalnih zemljiščih. To ne velja le za ptice in žuželke, ampak tudi talne organizme, kot so deževniki in hrošči, ki so ključnega pomena za rodovitnost tal. Vdelava organske snovi, plitva obdelava tal in raznoliko kolobarjenje izboljšujejo strukturo tal, kar preprečuje erozijo, hkrati pa podpira biotsko pestrost. Ne gre torej samo za vključevanje polnaravnih območij in postavitev živih mej, robov polj, pasov divjih cvetov, sadovnjakov in pašnikov, ki so na biodinamičnem zemljišču višji, da služijo kot habitat in zatočišče za številne živalske vrste, temveč tudi za prakso upravljanja kmetije, ki resnično podpira biotsko pestrost.
Biotska pestrost igra ključno vlogo pri biološko dinamičnem kmetijstvu. Tradicionalne pasme živine so cenjene zaradi prilagajanja lokalnemu okolju, odpornosti in pogosto okusa. Regionalna pestrost je pomembna tako pri živalih kot rastlinah za ohranjanje kulture in tradicije. Ohranjanje bogate genetske pestrosti je bistvenega pomena za ohranjanje suverenosti semen, pa tudi za ohranjanje prožnosti pri izzivih, s katerimi se danes sooča kmetijstvo.
Tako kot je biotska pestrost bistvena za življenje, je bistvena za biološko dinamično kmetovanje. Samo z ohranjanjem naše biotske pestrosti s premišljenim sodelovanjem z naravo lahko biodinamični kmetje izrabljajo poln potencial kmetovanja.
