Predniki današnjih lastnikov na Ekološki kmetiji Porta so se ukvarjali z lesom. Danes pa je to zgledna in znana ekološka kmetija v vasi Ovsiše na Gorenjskem. Na približno 5 hektarjih gojijo žita, Aleš Fister pravi, da ni žita, ki ga še ni bilo na njihovih njivah, od tega pa na slabem hektarju gojijo raznoliko zelenjavo. Žita predelajo v kaše, zdrobe in moke ter pečejo kruh v krušni peči.
Ob petkih in sobotah jih najdete na tržnici v Lescah, imajo pa tudi redne odjemalce, ki njihovo zelenjavo kupijo preko partnerskega kmetijstva. Enkrat tedensko pa zabojčke pripeljejo tudi v Ljubljano.
Povprašam jih, kako se je vse skupaj začelo. »Nekako s finančno krizo, ko je mama izgubila službo, smo začeli razmišljati, da bi na naših površinah začeli pridelovati zelenjavo,« pove Aleš. Oče Marjan pri tem doda, da je bilo nekoč v vasi nekaj preko 20 kmetij, danes sta ostali le še dve in od preostalih kmetov so najeli nekaj zemlje. Aleš je sicer študiral arhitekturo, a je kmalu ugotovil, da to delo ne bo zanj in se je raje posvetil delu na kmetiji. Kmalu je dal tudi pobudo, da se ne bi ukvarjali z mlekom, pač pa da bi se raje posvetili pridelavi zelenjave. Razmišljal je, da če imajo krave na pašniku, bi jih bilo treba vsak dan dvakrat gnati v hlev, da bi jih pomolzli, zato so se odločili, da namesto tega raje čas posvetijo izključno zelenjavi, krave pa se lahko v miru pasejo. Sicer pa na kmetiji vedno razmišljajo, kaj je smotrno pridelovati, kako s pravim orodjem najhitreje obdelati površine, kako obvarovati rastline pred škodljivci, katere sorte pridelovati, da bodo odporne.
Kmetija je vključena tudi v projekt Semenjalnica, in v ta namen semenijo fižol. Ko smo že pri semenih, me zanima, ali imajo tudi kaj lastnih semen. Aleš z nasmehom začne naštevati semena, ki mu jih uspe pridelati: kolerabo, repo, bučke, buče, paradižnik, paprika, rumeno korenje, por in nekaj solate. A pri tem razmišlja racionalno, glede na pretekle izkušnje. Pri zelnicah raje kupi sadike, in tudi če kupijo seme, se raje odločijo, da dajo sadike drugim, da jih naredijo, saj so z zelnicami težave zaradi bolhača in drugih škodljivcev. Ker je rok pri hiši premalo, poleg Aleša in očeta Marjana, ki je že upokojen, pomaga še mama Mimi, morajo ves čas razmišljati, kaj lahko še izboljšajo in kakšne sorte izbrati, da si pri tem ne delajo večje škode od koristi.
Na kmetiji, čeprav ni biodinamična, pa uporabljajo tudi biodinamične pripravke. Tako vse površine poškropijo s preparatom 501 (kremen iz roga), ki daje rastlinam sposobnost, da se bolj odpro za kozmične sile in bolje uporabijo sile svetlobe, poleg tega pa pospeši asimilacijo in zorenje ter krepi zdravje rastlin.
Da je v tleh dovolj humusa, skrbijo z lastno mešanico semen, ki jo posejejo za zeleno gnojenje. Pretekle izkušnje so jim namreč pokazale, da je dober način za dvig humusa v tleh. Ker imajo pri hiši tudi nekaj krav, pa imajo na voljo tudi lasten gnoj, ki ga kompostirajo.
