Digitalizacija Vegerili omogoča dobro organiziranost in udejanjanje zelo kompleksnega sejalnega načrta. Tilna smo v Lescah obiskali v septembru, kjer nam je pojasnil delovanje in razvoj kmetije. Tilen, ki je sicer po izobrazbi arheolog, se je s kmetijstvom poleg službe začel ukvarjati pred štirimi leti. Njegova kmetija je s 150 do 170 različnimi posevki, ki jih posadi letno, vzoren primer pestrosti na komaj 0,43 hektarja veliki površini. Prideluje predvsem zelenjavo in zelišča, 70 odstotkov pridelka proda lokalno prek partnerskega kmetovanja in tako oskrbi 30 gospodinjstev, preostanek pa proda restavracijam.
Tilen je sicer že pred digitalizacijo sestavil tabelo, kjer je vpisoval, na kateri gredi bo kaj posejal, kdaj bo posevek pobral in posadil drugo povrtnino. V ta namen je tudi standardiziral pridelovalne površine, ki jih je razdelil na 25 krat 0,7 metra. Poudaril je, da na pridelovalno površino nikoli ne stopi. Pri tem je upošteval kolobar in različne potrebe po hranilih ter sistem zasnoval tako, da je pridelke enakomerno porazdelil prek sezone.
Lasten sistem vpisovanja podatkov v tabelo je bil sicer za kmetijo Vegerila
Tilen je navdih za svojo kmetijo dobil v knjigi The Market Gardener (Tržno vrtnarjenje) Kanadčana Jeana-Martina Fortiera. Frontier namreč predstavlja način ekološkega kmetovanja, ki je lahko ekonomsko uspešno tudi na malih kmetijah, kakršna je ekološka kmetija Vegerila, kjer ustvarijo 2,3 evra prihodkov na kvadratni meter. Tilen tudi poudarja, da kar 99,95 odstotka prihodkov ustvarijo s prodajo, le 0,05 odstotka prihodkov pa predstavljajo kmetijske podpore.
