Peter Brown je biodinamični kmet in človek z veliko začetnico. Rojeni Škot je začel kmetovati pri 21 letih blizu Cape Towna v Južnoafriški republiki, kjer je ostal 15 let, nato je tri leta preživel še v Nemčiji, preden se je vrnil v Anglijo in leta 1994 skupaj z ženo v Sussexu ustanovil vodilno britansko biodinamično kmetijo Tablehurst, veliko preko 600 hektarjev. Bil je direktor Biodinamičnega združenja v Veliki Britaniji, v kateri ostaja kot biodinamični svetovalec. Med svojimi dosežki je veliko energije namenil uspešnemu zagonu semenske zadruge.
Kaj vam predstavlja seme?
Predvsem je zelo pomembno za samo biodiverziteto. Težko vprašanje, ne bom poskušal odgovoriti (smeh).
Pri našem projektu Semenjalnica smo sprva delili semena tako, da smo jih razdelili občinam, te pa so jih razdelile svojim občanom. Kako lahko še drugače poskušamo ozavestiti ljudi o pomenu semen, če je to sploh mogoče?
V Angliji je veliko ozaveščenosti med določenimi posamezniki, ki se zavedajo, da izgubljamo raznovrstost, različni varuhi semen. Sam nisem strokovnjak na tem področju, vendar sem vključen v kooperativo semen, kjer gojimo semena ali imamo kooperante, ki gojijo semena za nas, ampak še vedno veliko biodinamičnih semen kupujemo v Nemčiji, na Poljskem …
Slovenija je ena izmed območij z nadpovprečno biodiverziteto. Na območjih, kjer so jo izgubili, le-to zelo cenijo. Se začnemo zavedati tega šele, ko to izgubimo? Ali lahko dvignemo ozaveščenost zdaj, ko imamo bogato biodiverziteto?
Mislim, da je pomembno, da ozaveščate zdaj, ko imate bogato biodiverziteto, kajti ko jo izgubite, je prepozno. Zelo lepo je videti biodiverziteto, ki jo imate. Če se ozrem okoli, je vaša dežela dežela vrtnarjev, kar je naravnost odlično. Mislim, da je veliko upanja, kajti vrtičarji ljubijo vrt in želijo vrtnariti najboljše kot znajo. Ampak ne čakajte, da vse to izgine.
Kaj bi priporočili kmetom – da kupujejo sadike, ali da le-te poskušajo sami vzgojiti iz semen in s tem zagotovijo večjo raznolikost zelenjave?
Ne vem kako je pri vas, vendar v Angliji pridelovalci kupijo sadike, ker je to bolj preprosto, in ne razmišljajo o stranki. Morda tudi kupci niso dovolj ozaveščeni, »krivda« je tudi na strani kupcev. Pri vas tudi več ljudi prideluje hrano za sebe in morda je že na vrtovih več raznolikosti. Razumem kmete, ampak to je zelo težko spremeniti. Odvisno je tudi od tega, kaj želijo kupci, zato morajo želje priti od njih.
Koliko različnih semen bi priporočili kmetom, da imajo lastno seme? Je »eno« seme dovolj?
Vsekakor. Tudi če imajo eno seme, je to dobro, seveda če jim imajo več, je to seveda še boljše.
Menite, da je še upanje za človeštvo, da bo dovolj razumno in bo ohranilo semena najvišje kakovosti?
Vsekakor. Ena najbolj pomembnih nalog je, da bomo imeli tudi v prihodnjosti kakovostno kmetijstvo. Zelo sem navdušen, kako hitro pri vas vse zraste in koliko ljudi sodeluje pri pripravi biodinamičnih kompostnih pripravkov. Če to lahko delate s preparati, sem prepričan, da lahko to naredite tudi s semeni. V Angliji se oziramo za podjetji, kot je Bingenheim semena in ostalimi. Predvsem v Nemčiji imajo različne pridelovalce in tudi če so to primarno pridelovalci zelenjave in imajo na primer odličen por in zelje, ta semena prodajajo podjetjem, ki jih nato ocenijo, da so kakovostna. To se mi zdi odličen primer, in v Angliji se oziramo za takšnim pristopom, ampak smo še bolj ali manj na začetku. V Sloveniji sem bil presenečen tudi nad »močnimi« ženami na kmetijah, kar je naravnost odlično, prepričan sem, da se boste razvijali tudi v prihodnje.
