Na včerajšnji okrogli mizi o razvoju ekološkega semenarstva v Sloveniji je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec odprla razpravo s podatkom, da se je med leti 2000 – 2018 površina, ki jo namenimo za pridelavo semen, zmanjšala iz 2500 na 1080 hektarjev, torej smo izgubili več kot polovico površin, kar se ji zdi izjemno zaskrbljujoč podatek, zato meni, da je treba temu nameniti posebno pozornost. »Ne glede na to, da je tudi strateški dokument za obdobje 2014-2020 pomembno vključeval področje pridelave konvencionalnih in ekoloških semen ter so se izvajali ukrepi in bila porabljena finančna sredstva, žal številke kažejo nasprotna dejstva,« je še pojasnila.
Projekt Semenjalnica – hranilnica ekoloških semen, katere ustanoviteljice so Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Inštitut Ekosemena in občine Zgornje Gorenjske je predstavil mag. Stevo Ščavničar, ki je pomembno sodeloval pri njeni ustanovitvi, saj je bil takrat direktor RAGOR-ja. Ključni razlogi za ustanovitev hranilnice ekoloških semen so, kot je izpostavil Ščavničar, povečano povpraševanje po ekološko pridelani hrani, zmanjševanje deleža samooskrbe in slaba oskrba Slovenije z ekološkimi semeni. Poudaril je, da najboljše rezultate dajejo tista semena, ki so prilagojena lokalnemu okolju. Semenjalnica se zaenkrat osredotoča na pridelavo ekoloških semen stročnic, in sicer fižola ter graha.
Dr. Maja Kolar, ki je strokovni vodja Semenjalnice in ekološkim kmetom svetuje na terenu, je izpostavila prav slednje kot ključno za uspešno pridelavo ekoloških semen. Poudarila je, da ekološko kmetijstvo ni samo odsotnost fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, ampak je to način kmetovanja, ki podpira in upošteva celoten agroeko sistem. »Tak način kmetovanja zahteva izbiro rastlin, ki so temu načinu prilagojena,« je poudarila. Namreč kar 90 odstotkov semen, ki se uporablja v ekološkem kmetijstvu, je pridobljenih iz konvecionalnega žlahtnenja. »Izkušnje iz tujine kažejo, da se takšna semena v ekološkem kmetijstvu ne obnesejo. Nasprotno pa so izkušnje pokazale, da pa se v ekološkem kmetijstvu dobro obnesejo stare sorte, ki so pridelane v lokalnem okolju,« je izpostavila Kolarjeva. »Kmetijski inštitut Slovenije ima bogato zbirko rastlinskega genskega materiala, še posebej fižola, zato predlagamo sodelovanje univerz, kmetijskega inštituta, nevladnega sektorja in ekoloških kmetov za izbiro in selekcijo ustreznih sort za ekološko kmetijstvo, še posebej vrtnin,« je pozvala. »Svet je poln raznolikosti, ko pa pridemo do kmetijstva, je raznolikost hrane v upadanju, je še strnila Kolarjeva.
Doc. dr. Darja Kocjan Ačko (Biotehniška fakulteta Ljubljana), ki pomaga kooperantom Semenjalnice pri svetovanju, je pojasnila, da se tudi čedalje več študentov zanima za področe ekološkega kmetijstva, ki pridobijo tudi znanje iz semenarstva. Poudarila je, da izobraževanja, konkretno za kmete, ni nikoli preveč, dobrodošlo pa je tudi znanje s področja semenarstva.
Mag. Gregor Kopriva, direktor Semenarne Ljubljana, je izpostavil, da je med potrošniki premalo zavedanja o pomembnosti lokalno pridelane hrane, ki ima večjo vrednost kot hrana, ki jo uvozimo od daleč, saj večjega zanimanja po ekološko pridelanih semenih in sadikah ni, zato se mu zdi ključno ozaveščanje potrošnikov.
Tilen Praprotnik, predstavnik Združenja ekoloških kmetov, je dejal, da povpraševanje po ekoloških pridelkih je, vendar je le-te treba prodajati individualno, ne pa preko organiziranih sistemov, ki zahtevajo svoje marže. Pogreša pa izobraževanje, saj so se svetovalne službe v zadnjih letih spremenile v podporo pri izpolnjevanju obrazcev za subvencije, zato se mu zdi projekt Semenjalnica, kjer dobiš podporo neposredno na terenu, še kako dobrodošel, pri čemer je pohvalil dr. Majo Kolar, ki se zelo angažira in svetuje na terenu, kjer je nujno potrebna pomoč, saj iz pisarne, kot je poudaril, pač ni mogoče svetovati.
Irena Moro, ki vodi družbo Moro in je pobudnica ustanovitve hranilnice ekoloških semen, se je uvodoma zahvalila županu občine Radovljica Cirilu Globočniku, ki je pozval vse župane občin Zgornje Gorenjske, da so pristopili k projektu. Za finančno vzdržnost tovrstnih projektov se ji zdi ključno, da sodelujejo občine pri projektu še naprej, hkrati pa se ji zdi pomembno, da preko sponzorstev v projekt vstopijo gospodarske družbe, ki pridobijo darilne tulce z ekološkimi semeni, le-te pa brezplačno razdelijo med sodelavce in poslovne partnerje, ki imajo vrtičke.
Ena izmed kooperantk Semenjalnice Darja Kürner je izpostavila, da je za ekološke kmete največja težava dobiti ekološko seme. Če vrtičkarji še pridejo do ekoloških semen, to ne velja za pridelovalce žit, saj v Sloveniji ni mogoče kupiti ekološkega semena. Ugotavlja, da kmetijski svetovalci niso dovolj usposobljeni za svetovanje ekološkim kmetom.
Ministrica je postregla še s podatkom, da je prihodnja finančna perspektiva izrazito usmerjena v ustvarjanje trajnostnega ekološkega kmetijstva. Zaveda se, da bo v prihodnje treba ozavestiti potrošnika, da bo v večji meri kupoval ekološko pridelano hrano, in na drugi strani spodbujati pridelovalce, da se bodo v večji meri usmerjali v ekološko pridelavo, saj ima Slovenija velik potencial za razmah ekološkega kmetijstva.
Zaključna misel okrogle mize je bila, da je Semenjalnica izjemen primer, ki je vsem sodelujočim dal misliti za vnaprej ne samo na področju Gorenjske, ampak celotne Slovenije. Korak, ki ga bo treba narediti v prihodnje pa je prilagoditev razpisov našim razmeram, kjer so kmetije manjše.
