Širši javnosti smo konec marca v prostorih Čebelarskega razvojno izobraževalnega centra Gorenjske predstavili projekt Semenjalnice, cilj katerega je vzpostavitev pridelave ekoloških semen in ohranitev biotske raznovrstnosti. Projekt, ki je zaživel oktobra lani in združuje vseh sedem zgornjegorenjskih občin, bi lahko služil kot vzorčni projekt za povečanje samooskrbe Slovenije.
Direktorica Inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena Irena Moro je s svojo idejo prepričala vse zgornjegorenjske občine, ki so ob pomoči Razvojne agencije Zgornje Gorenjske za 118.371 evrov vreden projekt pridobile 85-odstotno financiranje evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Zahvala za pomoč gre svetovalcu pri projektu Stevu Ščavničarju. Ščavničar je na predstavitvi opomnil, da je prehranska oskrba Slovenije odvisna od uvoza, in če bi se oskrbna pot iz kateregakoli razloga zaprla, bi bili Slovenci zelo lačni. »Ocene kažejo, da je oskrba s semeni v Sloveniji zgolj desetodstotna.,« je opozoril Ščavničar.
Ščavničar meni, da je samooskrba strateško vprašanje, ki ga s projektom Semenjalnice ne moremo rešiti, lahko pa opozorimo državo, da mora sprejeti strateške odločitve za našo prihodnost. Izpostavil je tudi vprašanje kakovosti hrane in pojasnil, da ima ekološko pridelana hrana veliko boljši vpliv na rodovitnost tal, ki jo pesticidi vse bolj siromašijo. »Ekološka pridelava hrane danes pomeni pridelavo s konvencionalnimi semeni pod nadzorovanimi ekološkimi pogoji. Vendar pa je prava ekološka pridelava le tista, ki temelji na ekoloških semenih, najbolje takih, ki so vzgojeni na območju uporabe, saj so tako prilagojena tamkajšnjim razmeram,« je pojasnil Ščavničar.
Baza ekološko certificiranih semen je v svetovnem merilu še premajhna, zato želimo v prvem koraku doseči obseg pridelave ekoloških semen do te mere, da bi zadostili lokalnim ekološkim pridelovalcem.
»Ne želimo, da bi kmetje in vrtičkarji posegali po semenih, obdelanih s pesticidi, saj želimo ohraniti zdravo okolje in biotsko pestrost ter prispevati k trajnostnemu razvoju,« je poudarila strokovna vodja projekta Semenjalnice Maja Kolar. Prva semena, ki bodo brezplačna, bodo predvidoma na voljo konec tega leta.
V okviru projekta bomo vzpostavili laboratorij, v katerem bomo testirali kakovost semen, in mrežo vsaj desetih kooperantov, torej ekoloških ali Demeter kmetov, ki bodo pridelovali ekološka semena. Sprva se bomo osredotočili na stročnice, in sicer na grah ter fižol, ki sta že tradicionalno povezana z območjem Gorenjske. Hkrati si želimo, da bi bile jedi, pripravljene iz ekoloških semen na voljo v vsaj dveh gostinskih obratih.
Glavni cilji projekta so vzpostaviti inovativen celostni model ekološke semenarske zadruge, posledično dvigniti delež samooskrbe z ekološkim semenskim materialom kulturnih rastlin in prispevati k ohranjanju regionalne biotske pestrosti. Veliko časa bomo posvetili tudi izobraževanju kmetov. Evropsko financiranje projekta traja do konca leta 2020, vendar s tem Semenjalnice ne bo konec. Želimo si, da bi delovala dolgoročno, kot samostojno podjetje.
