Biodinamično kmetijo Černelič in njenega gospodarja Zvoneta Černeliča najdemo v vaši Dečno selo pri Brežicah. Začetki segajo v leto 1994, ko je Zvone Černelič s svojo družino kupil kmetijo, veliko 2,5 hektarja. Odločitev, da na svoji kmetiji ne bodo uporabljali kemičnih sredstev, je padla dve leti kasneje, ko so kemična sredstva prenehali uporabljati pri pridelovanju jagod. Leta 2003 so pridobili ekološki certifikat, leta 2014 pa še certifikat Demeter, kar pomeni, da pridelke pridelujejo po biodinamičnih načelih. Kmetija ima danes lastnih 6 hektarjev površin, še 35 hektarjev pa imajo v najemu. Zelenjavo, približno 30 vrst, in jagode gojijo na 1,5 hektarjih.
Polovica obdelovalnih površin se nahaja v hribovitih območjih, kjer pasejo približno 30 glav govedi, ki preprečujejo zaraščanje območja. Krave dojilje se pasejo 8 mesecev na prostem, pozimi pa so v odprtem hlevu z izpustom.
Gnoj govedi predelajo v kompost, ki ga preparirajo z biodinamičnimi pripravki. Proti boleznim in škodljivcem se borijo predvsem z zdravimi in odpornimi rastlinami, ki jih vzgojijo sami (kar polovico vsega semena pridelajo sami), in s kolobarjenjem, zemlje pa ne orjejo, ampak jo podrahljajo z majhnim in bistveno lažjim traktorjem, zaradi česar tla niso tako zbita in so prepustna za vodo. Z rahlo zemljo namreč obdržijo več vode v zemlji, ki ob nalivih ne odteče, s tem pa je posledično tudi manj suše. V takšnih tleh je prisotnih tudi več mikroorganizmov. S pravilnim kolobarjem in mešanimi posevki se poveča nastanek humusa, zmanjša zapleveljenost ter istočasno poveča ponor CO2 v tla.
Poleg tega zemljo bogatijo z zelenim gnojenjem, ko na površini posejejo mešanico 26 različnih semen. Poleg naštetega sta pomembna tudi gojenje avtohtonih in udomačenih sort vrtnin in poljščin ter ohranjanje domačega semena, saj so rastline zaradi prilagojenosti okolju odpornejše.
Temelj biodinamičnega kmetovanja je krepitev pridelovalne zemlje z biodinamičnimi preparati (temeljna preparata za škropljenje sta gnoj iz roga in kremen iz roga), ohranjanje živosti zemlje s kompostom in kolobarjem. Gnoj prvo leto odložijo v gnojno jamo, drugo pomlad iz njega na travniku oblikujejo kupe, ki jim dodajo posušene kamilice, koprive, rman, regratove cvetove in hrastovo lubje, jih zalijejo z baldrijanom in pokrijejo, tretje leto pa je kompost zrel. V primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem, ki težave na polju rešuje takrat, ko se pojavijo, je bistvo biodinamike preventiva.
Černelič rad poudari, da njegove krave ne jedo žit, saj presnovo prežvekovalcev prekisajo, krave pa imajo v hlevu visoko nastilje in dovolj prostora, zato nikoli niso umazana. Tudi kokoši imajo noge vedno na travi in jo zaradi primerne obremenitve ne uničijo niti pozimi.
Del vrtnin in jagode pridelujejo v rastlinjakih, vse nasade oskrbujejo s kapljičnim namakanjem. Imajo tudi večji zbiralnik vode, kjer se zbira tudi vsa voda iz rastlinjakov, ki imajo žlebove. Černelič pravi, da nikjer, niti na Krasu, ne bi smeli imeti težave z vodo, če bi le poskrbeli za zbiranje deževnice na ustrezen način. Če bi bil še enkrat mlad, bi tudi lasten sistem zbiranja vode še izboljšal.
Na vprašanje, ali bi povečal svoje površine, Černelič odgovarja da ne, saj ni smisel, da bi bil v vasi le en kmet, pač pa prihodnost vidi v več manjših kmetijah, ki se povezujejo in na trgu delujejo skupno. Svoje poslanstvo pa vidi predvsem v prenosu znanja, ki ga deli preko predavanj, delavnic in strokovnih obiskov na njegovi kmetiji. Želi si, da bi se vzpostavil tudi sistem, kjer bi si konvencionalni kmetje na konkretni ekološki ali biodinamični kmetiji ogledali, kaj takšna pridelava pomeni v praksi.
In kako je z razmerjem delo in počitek na kmetiji Černelič? Zvone Černelič odgovarja, da če se kmet ne nadela dovolj v šestih dneh na teden, je bodisi neorganiziran ali pohlepen, namreč tudi kmet potrebuje počitek, da lahko uspešno z delom nadaljuje tudi naslednji teden.
